Naša skupina se dobiva ob ponedeljkih ob 18.00 v majhni dvorani Šolskega centra Velenje. Vodja vadbene skupine je gospa Terezija Kolar. Gre za dokaj homogeno skupino (glede na gibalne sposobnosti) prijetnih in pozitivno naravnanih koronarnih bolnikov z željo po telesni aktivnosti, saj se zavedajo pozitivnih učinkov le-te. Že sam naziv vadbe pove, da se pri njej izvajajo aerobne aktivnosti

Kaj je aerobna vadba? To je vsaka telesna dejavnost, ki je manj intenzivna in naporna za mišice, zato jo je mogoče opravljati daljši čas. Aerobni napor pri svojih procesih uporablja dve vrsti goriv. Prva so tista, ki izhajajo iz ogljikovih hidratov (glukoza in glikogen), druga pa tista, ki izhajajo iz maščob (glicerol in proste maščobne kisline). Bolj trenirani uporabljajo pri daljših naporih kot gorivo več maščob, manj trenirani pa ogljikove hidrate.

Z vadbo se mora naše srce prilagoditi naglim spremembam potrebe po energiji. To stori s povečanjem srčnega utripa. Višja kot je intenzivnost, višji bo srčni utrip. Za nekoga lahko predstavlja nek napor lažjo obremenitev kot za nekoga drugega, zato je pomembno, da vsak izvaja vaje v svojem tempu in se ne ozira na druge vadeče v skupini. Da lahko varno vadimo, moramo vedeti, kakšna je naša maksimalna frekvenca (maksimalni srčni utrip) in kje so meje našega treninga. Našim vadečim merimo krvni tlak pred in po sami vadbi, medtem ko merimo srčni utrip trikrat (pred, sredi in na koncu vadbe).

Maksimalni srčni utrip (MSU) predstavlja največje število udarcev srca v eni minuti. Za izračun teoretičnega MSU lahko uporabimo preprosto formulo: MSU (maksimalni srčni utrip) = 220 – št. let. Pri srčnih bolnikih je priporočljiva obremenitev med 60 in 75 % maksimalnega srčnega utripa.

Primer 65-letnega koronarnega bolnika s 70 % obremenitvijo:
•    MSU =220 – 65 = 155 utripov/minuto.

Splošni izračun območja 70 % MSU:
•    % MSU = 0,70 x 155 = 109 utripov/minuto (želen pulz ob 70 % intenzivnosti).

Naloga vaditelja je, da skrbi za varno vadbo, zato je podatek o srčnem utripu pomembna informacija, ki mu da vedeti, ali je potrebno ob previsokem srčnem utripu določenega posameznika umiriti in zmanjšati intenzivnost vadbe, da ne pride do zdravstvenih težav.

Vadba v naši skupini poteka v naslednjih fazah:
1.    ogrevanje (preprečevanje poškodb mišic in morebitnih srčno-žilnih zapletov),
2.    glavni del z aerobno vadbo,
3.    sproščanje in ohlajanje.

Pri sami vadbi izvajamo različne vaje za gibljivost, vaje za ohranjanje ravnotežja, vaje za ohranjanje in povečanje mišične mase, statične in dinamične vaje za raztezanje ter vaje za pravilno dihanje. Na začetku vadbene sezone smo opravili test 6-minutne hoje, ki ga bomo ponovili ob zaključku vadbene sezone ter primerjali dosežene rezultate.

Aleš Brišnik