Že samo ime predavateljice je bil razlog dovolj, da smo se radi podredili vsem preventivnim ukrepom – merjenju temperature, razkuževanju rok, maskam, omejenemu številu poslušalcev na primerni distanci. Zbrali smo se v Modri dvorani Glasbene šole Velenje in ves čas je bila z nami tudi zavest, da je to morda, žal, zadnje predavanje v živo. 

Naslov predavanja  »Najpogostejše kožne spremembe pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja» me je pravzaprav začudilo, saj nikoli nisem resno pomislila, da so moji obstoječi kožni problemi lahko tudi posledica srčno-žilne bolezni: vedno je bil kriv diabetes. Kombinacija koronarnih težav in sladkorne bolezni pa je seveda krasno leglo za kup kožnih težav. 

Vsi se zavedamo in govorimo ter skrbimo za svoje organe, pri tem pa radi pozabljamo, da je naš največji organ koža, ki jo razen na obrazu, včasih kar mačehovsko obravnavamo. Pri tem pa ne pomislimo na to, kaj vse dela za nas: tvori vitamin D, je zaščita pred zunanjimi vplivi, okužbami in sevanji, skrbi za termoregulacijo, je naše čutilo za dotik in pa skladišče številnih snovi.

Kože se resnično zavemo šele, ko se pojavijo težave kot so: eruptivni ksantomi, periferni edemi in rane, marmorirana koža, diabetični ulkus, luskavica in še mnoge druge. Da je otekanje nog nad gležnji lahko posledica nekaterih zdravil proti visokemu krvnemu tlaku,  je bila zame novost. Pogost je nastanek keratoz predvsem na delih, kjer se perilo tesneje dotika kože. Keratoze so nelepe in nadležne tvorbe, saj se pogosto zgodi, da se ob drgnjenju z brisačo ali oblačilom zatrgajo in so, zlasti pri diabetikih, kaj hitro lahko vir okužbe. Potrebna je stalna nega s primerno kremo in pa pozornost pri pretesnih oblačilih.
Tako kot nam sonce prija, je treba biti previden, saj ima poleg blagodejnih učinkov tudi kup nevarnih. O kožnem raku se danes veliko govori, ali pa tudi sami dovolj naredimo, da se zaščitimo pred njim? Bodimo pozorni na navidezna znamenja, ki se spreminjajo po obliki in barvi. Ob zgodnji diagnozi je melanom dobro ozdravljiv, prepozna diagnoza lahko ima tudi najtežjo posledico – smrt.

Z zanimanjem smo poslušali dr. Koser Kolarjevo, ji postavljali vprašanja in nanje dobili jasne, vsem razumljive odgovore. Kot pri vsakem predavanju smo tudi tokrat imeli mini posvetovalno ambulanto, seveda samo s pogledom, brez dotika in s primerno distanco. 

Še si želimo predavanj in predavateljev, ki znajo še tako komplicirano zadevo predstaviti na način, razumljiv vsakemu laiku.

Ingeborg Čas, besedilo
Franc Čas, fotografije