Hitri kontakt

Šaleški koronarni klub

Vodnikova cesta 1
SI-3320 Velenje
070 745 835
info@koronarni-klub-velenje.si

Aktualno/objave Klubske aktivnosti, izleti, srečanja, predavanja...

Koronarna srčna bolezen, prim. Janez Poles, dr. med., kardiolog

0 Komentarji
190
29 avg 2021

Bolezni srca in žilja so zadnja desetletja tudi v Sloveniji najpogostejši vzrok zbolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap. Pri obeh ugotavljajo tesno povezavo s predhodnimi boleznimi žil. Ateroskleroza je vnetni roces v žilni steni, ki ga vzpodbujajo številni dejavniki, sprožilni dejavnik pa ni poznan. Okvaro endotelija lahko povzročijo zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen ali podobna kronična obolenja. LDL holesterol, ki zaide v žilno steno, je močen spodbujevalec vnetnega odziva v njej. Spodbuja makrofage (vrsta belih krvničk), da se preobrazijo in začno oblikovati aterosklerotične lehe. Čim več je v krvi LDL holesterola, tem bolj bo napredovala ateroskleroza in z njo slabša prehodnost arterij. Nastanek in razvoj koronarne srčne bolezni (KSB) je tesno povezan z dejavniki tveganja. Sprememba načina življenja in zmanjševanje oziroma odstranitev dejavnikov tveganja lahko upočasnijo razvoj KSB pred in po pojavu kliničnega dogodka. 

Srce prehranjujeta dve koronarni arteriji. Zožitev ali zamašitev svetline privede do pomembno zmanjšane prekrvavitve srčne mišice, tipičnih bolečin v prsih, srčnega infarkta ali nenadne srčne smrti. Pri nenadni zapori desne koronarne arterije se javljajo pogosti  zapleti zaradi hudih motenj srčnega ritma, ki lahko privedejo tudi do nenadne srčne smrti. Zožitev leve koronarne arterije pomembno prizadene črpalno sposobnot srca, zamašitev pa pogosto privede do odpovedi srca. 

12021 slikca prim Poles

"Ishemija" pomeni v grščini pomanjkanje krvi. Pri nemi ishemiji bolnik ob pomembno zmanjšanem pretoku skozi srčno mišico ne čuti bolečin. Pomanjkanje kisika in hranil povzroči spremembe v črpalni funkciji srca ter privede do motenj srčnega ritma. Javljajo se padci krvnega tlaka z omoticami, vrtoglavicami ali celo napadi nezavesti. Poleg nenevarnih prezgodnjih nadprekatnih ali prekatnih utripov se lahko pojavi tudi migetanje prekatov, ki brez takojšnje ustrezne zdravniške pomoči vodi v smrt. Napade neme ishemije lahko izzovejo tudi krči aterosklerotsko spremenjene koronarne arterije, nenadni psihični stresi, izpostavljenost hladnemu okolju (zrak, voda) ali zaužitje pretirano hladnih jedi in pijač.
Napade neme ishemije najlažje dokažemo z neprekinjenim 24-urnim snemanjem EKG (Holter). Vsaka omotica, vrtoglavica, nenadni napadi nezavesti ali padci krvnega tlaka ter podatek o KSB med ožjimi sorodniki, zahtevajo celovito kardiološko obravnavo, ustrezno zdravljenje ter odpravo dejavnikov tveganja.

Z angino pektoris (AP) so Rimljani poimenovali stiskanje v prsih. Vzrok je enak kot pri nemi ishemiji. Tipična bolečina se pojavlja za prsnico. Najpogosteje seva v levo ramo in vzdolž notranje strani leve zgornje okončine v četrti in peti prst. Včasih lahko seva v desno roko, vrat, spodnjo čeljust in grlo ali pa v predel pod trebušno prepono  in se v prsih sploh ne pojavi. Pri AP bolnik opisuje težave kot pritisk, stiskanje, rezanje in pečenje v prsih, spremlja pa jih tesnoba in strah. Bolečina se praviloma pojavi ali poveča ob fizičnem naporu. Izzove jo lahko tudi psihični stres ali izpostavljenost mrazu. Pogosto so opisani napadu AP ob jutranjem umivanju s hladno vodo ali jutranji hoji po mrzlem zraku in megli. Bolečino pojačajo tudi obroki hrane ter vpliv parasimpatičenega živčevja med spanjem. Olajšanje sicer nastopi že minuto ali dve po uporabljenem nitroglicerinu. Kadar bolečina traja 20 minut ali več, je v ozadju lahko tudi srčni infarkt. 

2021 Slikca prim. Poles

Nekateri bolniki imajo "fenomen ogrevanja". Ko zjutraj vstanejo, se  pojavijo težave že pri osebni negi, uro pozneje pa lahko hodijo tudi dalj časa, ne da bi občutili bolečino. Vzrok je v postopnem odpiranju obvoznih žil, ki dodatno prehranjujejo srčno mišico.
Pogosto govorimo o stabilni in nestabilni AP. Stabilna AP se praviloma javlja vedno pri enaki stopnji obremenitve. Bolnik se tako lahko naporu izogne ali pa preventivno uporabi nitroglicerin. Napadi nestabilne se AP javljajo nepredvidljivo, tudi v mirovanju. Zaradi ogroženosti tak bolnik sodi v bolnišnico. Za potrditev diagnoze poleg tipične bolečine potrebujemo tudi spremembe v EKG, obremenitveno testiranje, 24-urni EKG, ultrazvočno preiskavo srca, včasih pa tudi dinamično scintigrafijo srca, digitalno CT koronarografijo ali klasično koronarografijo (rentgensko preslikavo srčnega žilja).  

Pri zdravljenju uporabljamo zdravila, ki širijo koronarne arterije, nižajo krvni tlak in frekvenco srčnega utripa, preprečujejo zlepljanje krvničk ter vplivajo na normalizacijo krvnih maščob. Pomebna je redna ustrezna telesna aktivnost, ustrezna varovalna prehrana, urejen krvni tlak, vrednost LDL holesterola pod 1,8 mmol/l, nikotinska abstinenca ter odstranitev psihičnih stresov. Intenzivna preventiva privede do zmanjšanja aterosklerostkih sprememb.         

Ob pomembnih spremembah koronarnih arterij, ki jih ne moremo zdraviti le z zdravili ali preventivnimi ukrepi, moramo prizadeto koronarno žilo s posebnim balonskim katetrom razširiti. Včasih je potreben tudi kirurški poseg. Revaskularizacija (balonsko širjenje, žilna premostitev) pa ni dokončen proces, saj se tudi na presadkih, ki premoščajo žilne zapore, razvija aterosklerotični proces. Zaradi tega je po posegu potrebna vseživljenjska sekundarna preventiva.

Zapora koronarne arterije povzroči odmrtje tistega dela srčne mišice, ki ga je prizadeta žila oskrbovala s kisikom in hranili. Bolečina je pri srčnem infarktu (SI) podobna kot pri AP, le da je močnejša in dolgotrajnejša. Z nitroglicerinom in mirovanjem jo lahko ublažimo, ne moremo pa je povsem odpraviti. Kadar se pojavlja v žlički, spremlja pa jo še slabost in bruhanje, stanje lahko zamenjamo za dogajanje v trebuhu. Zaradi nenadne in močne bolečine so nekateri bolniki močno prizadeti, prestrašeni ter zmedeni. Najpogosteje se bolečina pojavlja za prsnico, opisujejo pa jo kot stiskanje, tiščanje, pritisku težke uteži ali močnemu udarcu, pa tudi kot žarenje v prsih. Bolečina lahko seva v levo ramo, levo roko, levo stran vratu včasih v obe roki, v hrbet ali trebuh, lahko pa ostane le omejena. Težave se navadno stopnjujejo nekaj minut in vztrajajo tudi več ur, če jih ne blažimo z zdravili. Vsak najmanjši napor bolečino poslabša.

Zaradi črpalne prizadetosti srca bolnika pogosto duši. Razvijejo se lahko  znaki šoka: strah, pospešen utrip, modrica, potenje, hladne okončine, krvni tlak pa je navadno ohranjen. Manjše število bolnikov ne čuti bolečin, javlja se le slabost, znižuje se jim krvni tlak, javljajo se motnje srčnega ritma ter črpalna odpoved. Začetek SI pogosto spremljajo smrtno nevarne motnje srčnega ritma. Bolnik mora takoj, ko zazna bolečino, poklicati zdravniško pomoč. Diagnozo SI potrdimo s tipičnimi spremembami v EKG. V krvi približno uro po dogodku beležimo porast vrednosti encimov, ki govore za razpad srčne mišice.

Takojšnja zdravniška pomoč je pomembna zaradi čimprejšnjega odpiranja zamašene koronarne arterije.  Skozi dimeljsko ali zapestno arterijo kardiolog uvede poseben kateter, ki ga zapelje vse do zožitve koronarne arterije. Z vodilno žico prebode strdek, nato pa s posebnim balončkom ožino razširi. Pogosto mora vstaviti še žilno opornico.  Kolikor prej uspemo zagotoviti ustrezen pretok skozi obolelo koronarno žilo, toliko manjše so posledice in prizadetost srčne mišice. Zato je pri diagnozi in zdravljenju SI pomembna vsaka minuta.
SI spremljajo mnogi zapleti. Poleg motenj srčnega ritma, ki včasih zahteva uporabo spodbujevalca, se lahko pojavi tudi črpalno popuščanje. Izjemoma lahko pride tudi do raztrganine proste stene ali pretina. Okvara srčne mišice lahko povzroči moteno funkcijo zaklopk. V zgodnji fazi se lahko javlja tudi vnetje osrčnika ali pa brazgotinasta vrečasta razširitev srca. 

Da preprečimo morebitne zaplete, je v prvih dneh potreben stalen nadzor. Poleg zdravil proti bolečinam,  bolnik prejema še zdravila, ki preprečuje nadaljne zlepljanje krvničk ter ostala zdravila odvisna od kliničnega stanja in kisik. Praviloma že drugi dan, pričnemo tudi s previdno odmerjeno telesno aktivnostjo, ki jo postopno stopnjujemo. Odvisno od teže in poteka obolenja bolnika po četrtem dnevu obremenitveno testiramo. Na podlagi rezultata pripravimo prilagojen program rehabilitacije. Zgodnjo opravi v bolnišnici, ambulantno ali v zdravilišču, vsežiljenjsko pa izvaja v koronarnem društvu. Poleg telesne bolnik potrebuje tudi psihosocialno rehabilitacijo. Čim prej se mora vrniti v normalno življenje ter ustrezno delovno okolje. Izvajati mora vseživljenjsko rehabilitacijo, vrednost LDL holesterola pa mora biti pod 1,4 mmol/L.

Nepričakovano  smrt, ko se dogodki od nastopa simptomov do končanja življenja zvrstijo v eni uri, imenujemo nenadna smrt. Najpogostejši vzrok je pri odraslih zastoj srca zaradi ishemične bolezni. V tem primeru govorimo o nenadni srčni smrti. Kar v 90 % je za žalostni dogodek kriva KBS. Veliko tako umrlih na žalost sploh ni vedelo, da so hudo bolni. Številni pa so, kljub opozorilnim znakom predolgo odlašali z obiskom pri zdravniku.

Zato je še kako pomembno, da živimo zdravo že takrat, ko v sebi še ne nosimo bolezni. Čim prej prevzemimo načela zdrave prehrane, bodimo redno telesno aktivni, ostanimo nekadilci ter uspešno obvladajmo stres. Vedeti moramo kakšne so vrednosti naših krvnih maščob in krvnega sladkorja ter poskrbeti, da bodo v svetovanih območjih. Krvni tlak mora biti urejen in telesna teža kontrolirana. Čim prej se moramo spoprijeti z dejavniki tveganja in poskrbeti za dobro pretočnost arterij. Do uspeha bo pomagala dobra volja, vztrajnost in spoznanje, da je vredno živeti in da mora biti življenje tudi kvalitetno.

Dobrodošli na vadbi in druženju v koronarnem društvu!

0.0
Zadnja posodobitev: -/-
Sorodne Novice: Posveti za člane ŠKK s prim. Apolonom Maroltom Oddaja Dobro jutro gostila prim. Janeza Polesa, dr. med. Predavanje z naslovom: Bolezen žil in kajenje.
koronarna srčna bolezen

Brez komentarjev...

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen..

Se želite vključiti v Šaleški koronarni klub in postati naš član?

Dodatne informacije lahko dobite tudi v času uradnih ur
v prostorih Mestne četrti Desni breg na Kersnikovi cesti 1 v Velenju (stolpnica ABANKE)
in sicer VSAK PRVI IN TRETJI TOREK V MESECU od 9. do 11.ure

  Izpolni pristopno izjavo


Šaleški koronarni klub Velenje
Vodnikova cesta 1
SI-3320 Velenje, Slovenija
070 745 835
MOVelenje
Program dela ŠKK Velenje v letu 2020 delno financira Mestna občina Velenje.

maps