24. julij 2021, zbudili smo se v prijetno sončno jutro, dan poln pričakovanj kaj bomo videli in doživeli na enodnevnem izletu Šaleškega koronarnega kluba. 

Glede na to, da smo v »korona času« se je izlet pričel v skladu s tem in najprej smo morali udeleženci dokazati izpolnjevanje PCT pogojev.  Cilj izleta je bil obisk grada Rajhenburg  v Brestanici, Senovo ter Planinska koča na Bohorju. Pripravila sem se na bolj dolgočasno vožnjo z avtobusom po že dobro poznani relaciji do Celja in potem bolj ali manj soteskah  do Radeč, vendar sem kar kmalu ugotovila, da sem bila v zmoti. Predsednica Koronarnega društva Velenje ga. Erika Berlak je vzela v roke mikrofon, nam zaželela dobrodošlico, na grobo orisala potek izleta, v nadaljevanju povzela izvedene aktivnosti društva v tem letu in predstavila planirane aktivnosti do konca leta. Tako smo kar naenkrat prispeli v Brestanico, katera se je včasih imenovala Rajhenburg in se z avtobusom pripeljali čisto do vhoda grada Rajhenburg, kjer smo najprej pomalicali s sabo pripeljano malico.

 Pričakali sta nas dve vodički, ki sta nas popeljali po gradu. Izvedeli smo, da je ta grad umeščen med najpomembnejše spomenike srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem. Na mestu današnjega grada je bila v pisnih virih omenjena trdnjava že v letu 895, ki pa je bila porušena v napadih ogrov. Grad je bil  zgrajen v letih 1131 do 1147. Potem so ga različni lastniki dograjevali in prenavljali do današnje oblike. V letih 1881 do 1885 (različni viri navajajo ti dve letnici) so grad kupili trapisti, menihi z zelo strogim redom, kajti niso smeli niti govoriti in so se sporazumevali samo z mimiko. Bili so zelo napredni, saj so že takrat uredili elektrarno, katere elektriko so uporabljali za svojo tovarno čokolade in likerjev in za grad, napeljali vodovod na grad in vzpostavili telefonsko povezavo z svetom.

Zelo zanimiv je ogled razstavljenih predmetov in opreme teh trapistov.

 Trapisti so bili tukaj do aprila 1941 , ko je nemška okupacijska oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Ogledali smo si razstavljene predmete, slike in nekaj opreme slovenskih izgnancev v času druge svetovne vojne (1941 do 1945), ko je okupator izgnal mnogo slovenskih družin iz našega ozemlja in naselil družine nemškega rodu z namenom ponemčiti Slovenijo.
Leta 1947 je bil grad nacionaliziran, v njem je do leta 1966 delovalo več kazenskih ustanov.
Zanimiv je bil tudi ogled grajskega pohištva iz 18. in 19. stoletja (pridobljeno tudi iz drugih gradov).  

Naslednji naš postanek je bil v Senovem, kjer so nas sprejeli člani turističnega društva na čelu s predsednikom g. Antonom Petrovič pri njihovi zunanji krušni peči »Zrno in moka«, kjer so nas pogostili s prosjačo in okrepčali s tekočimi »rekviziti«. To je v bistvu stara krušna peč iz leta 1931, v kateri so včasih pekle kruh senovčanke za svoje knapovske družine, obnovilo pa jo je Turistično društvo Senovo. G. Petrovič nam je slikovito predstavil življenje senovskih knapov in njihovih  družin, kateri so kopali rjavi premog. Rjavi premog je prvi našel nek kovač l. 1796 za potrebe svoje kovačije, l. 1839 pa so ga začeli kopati za privat železarsko industrijo. Leta 1946 je bil rudnik podržavljen, v obdobju 1984 do 1995 je deloval kot samostojno podjetje. Leto 1995 pa je bilo leto žalosti za Senovo, kajti takrat so ocenili, da so zaloge premajhne za nadaljnjo izkopavanje in so ga začeli zapirati.
Od tukaj smo se z avtobusom odpravili na Bohor. Vodič je bil g. Petrovič in je napovedal 20 minut dolgo vožnjo in ravno toliko dolg svoj govor o raznih  kulturnih in naravnih znamenitostih tega področja. Z zanimanjem smo ga poslušali in skoraj nismo verjeli, da je že minilo teh dvajset minut in bili smo že pri Planinski koči na Bohorju na višini 896 m nadmorske višine.

Oskrbnica ga. Jožica nam je pripravila obaro in slasten štrudelj, g. Petrovič pa se je tukaj izkazal tudi kot izvrsten natakar.
Tukaj smo naredili prvo skupinsko sliko, se razgledali po daljnih okoliških vrhovih in se napotili nazaj proti Senovem.

Tudi ta čas je zapolnil g. Petrovič s pripovedovanjem o zanimivostih in posebnostih Bohorskega sveta, o rastlinstvu, geološki preteklosti, geoloških zbirkah in slapovih. Ustavili smo se pred Osnovno šolo XIV divizije, kjer smo si ogledali bogato in zanimivo zbirko mineralov tako iz tega področja, pa tudi od drugod. Med drugim imajo v vitrinah razstavljen zob morskega psa, čeljust jamskega medveda in posebno zanimivost- kost penisa jamskega medveda. Ta kost je sicer značilna za vse sesalce, razen pri človeku, konjih, vrečarjih, lagomorfih in hijenah. V kletnih prostorih šole je urejen tudi originalen rov Premogovnika rjavega premoga Senovo, med drugim s prikazom podpornikov, rudniškega vagona in orodja.

Po koncu tega ogleda smo naredili še eno skupinsko sliko in se poslovili od odličnega vodiča g. Petroviča.

Sledilo je bogato kosilo v gostišču Senica.
Ob 17.30 smo se odpeljali proti Velenju, spotoma pa smo se še ustavili na degustaciji čokoladnega vina in čokolade v Čokoladnici  Kunej – Hiši trt, vina in čokolade v Brestanici. Lastnik Kunej Aleš, samostojni podjetnik nam je predstavil zgodovino njegovih petih generacij ukvarjanja z vinogradništvom in vinarstvom. Ta družina pa je združila z vinarstvom še poklic čokoladarstva.

Naš izlet smo pričeli med drugim s spoznavanjem trapistov na Rajhenburškem gradu in njihovo proizvodnjo čokolade, zaključili pa z ogledom in okušanjem združene trapistovske dediščine in novih modernih znanj v vinarstvu družine Kunej – čokoladno vino.
Izlet je bil zelo dobro organiziran, prijeten, zanimiv, dodobra smo nahranili dušo in telo, za kar gre zahvala predsednici ga. Eriki Berlak.

Pripravila Olga Umbreht